Uspešnost poslovanja in finančni položaj podjetja

Poslovni izid

Gospodarnost ( kosmati donos iz poslovanja / poslovni stroški ) se je v letu 2009 izboljšala za 1,4%.

Mlekarna je v letu 2008 izkazala čisto izgubo v višini 621,8 tisoč EUR, v letu 2009 pa čisti dobiček v višini 127 tisoč EUR. Dobiček iz rednega delovanja v višini 518 tisoč EUR povečuje še dobiček iz izrednega poslovanja v višini 45,5 tisoč EUR ter zmanjšuje izguba iz financiranja v višini 354 tisoč EUR.

Dobiček iz rednega delovanja se letos dodatno zmanjšuje tudi zaradi ugotovljeni davek na dobiček v davčni bilanci v višini 83 tisoč EUR. Mlekarni ne bo potrebno plačati davek na dobiček, ker ima davčno izgubo iz preteklih let ter oblikovane terjatve za odloženi davek, katerega sedaj črpa v omenjeni višini.

Gibanje čistega poslovnega izida

“Marža iz poslovanja” je v letu 2009 1%, “Neto maržo” pa 0,3%.

Čista dobičkovnost lastniškega kapitala je v letu 2008 bila negativna -8% v letu 2009 pa je pozitivna in znaša 2%.

Tudi dobičkovnost vseh sredstev je pozitivna in sicer znaša 2,7% lani pa je bila – 0,2%. Enako velja za donosnost na investiran kapital, ki je +2,1% lani pa -1,4%.

Kazalniki finančnega stanja se rahlo izboljšujejo.

Čisti poslovni izid je boljši kot je bil lani saj izkazujemo dobiček, lani pa izgubo.

Poslovni izid iz rednega delovanja je tudi pozitiven in je v višini 518 tisoč EUR.

EBITDA kot tudi EBITDA marža je boljša kot lani za 2 o.t. (2009 4,4% lani pa 2,4%).

Likvidnosti kazalniki kažejo na rahlo izboljšanje kratkoročne likvidnosti in sicer tako obratnega kot tudi hitrega koeficienta.
Delež kapitala v dolgoročnih sredstvih in celotnih sredstvih ostaja na približno enakem nivoju kot v preteklem letu; ob upoštevanju dokapitalizacije, ki je bila vpisana v sodni register po datumu bilance stanja, se delež povečuje kakor tudi skupni dolgoročni viri v dolgoročnih sredstvih se povečujejo ( konverzija kratkoročnih posojil v dolgoročna ter dokapitalizacija za 887 tisoč EUR). Delež finančnih obveznosti – posojil v kapitalu se je zmanjšal.

Povečal se je tudi delež financiranja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri in sicer zaradi konverzije kratkoročnih posojil v dolgoročna ter povečanje kapitala zaradi dobička 2009 in dokapitalizacije hkrati pa ne investiranje v stalna sredstva (zmanjšanje zaradi amortizacije)